9. redna seja, 4. julij 2018

VI. mandat

Sreda, 4. julij 2018

Državni svet se je v sredo, 4. julija 2018, sestal na 9. redni seji, ki je tradicionalno pred parlamentarnimi počitnicami, potekala na terenu - tokrat v Grosupljem. Uvodoma je državne svetnice in svetnike pozdravil župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in opisal razvoj in dosežke v občini, opozoril na težave, predvsem pri prometu, in poudaril, da je občina uspešno pridobila evropska kohezijska sredstva, zato se občina Grosuplje ponaša z eno največjih in najsodobnejših čistilnih naprav, s številnimi novimi krožišči, posodobili so šole, vrtce, komunalno infrastrukturo ... Zavzel se je tudi za dvig "glavarine" na 630 evrov.

Državni svet je na 9. seji določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ga bo posredoval v obravnavo Državnemu zboru.

Državni svetniki so podprli pobudo državne svetnice Bojane Potočan za izdajo razlage o izvajanju 93. člena Gradbenega zakona in za sprejem novele Gradbenega zakona ter pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti za seznanitev državnih svetnic in svetnikov s poročilom o delu Preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v NLB, d. d., in domnevnega pranja denarja v Novi KBM, d. d., in poročilom o delu Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji. Državni svet je podprl vprašanja Interesne skupine lokalnih interesov v zvezi s sistemsko ureditvijo zaščite pred točo, državnega svetnika Dušana Strnada glede enakomerne vključenosti otrok v glasbene šole in državnega svetnika Borisa Šušteršiča v zvezi s sestavo Sveta FIHO in neformalnim podržavljanjem te javne fundacije.

Predstavniki Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno in mestno politiko ter Generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve so predstavili Proračun za prihodnost - Regionalni razvoj in kohezija. Državni svet se je seznanil s predvidenimi spremembami skupne kmetijske politike Evropske unije po letu 2020. Poudarja, da je predvideno znižanje sredstev za neposredna plačila za 3,9 % ter skoraj 15 % za razvoj podeželja nevzdržno in bi jih bilo treba vrniti na sedanjo raven. Državni svet meni, da je treba ublažiti izpad sredstev EU, namenjenih za kmetijstvo, in jih zagotoviti v državnem proračunu. Državni svet poudarja, da morajo v okviru nacionalne davčne zakonodaje tudi v prihodnje ostati izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), izvzeta iz dohodnine, ne glede na to, iz katerega stebra se bodo izplačevala. Davčno politiko je treba oblikovati tako, da v kmetijstvu ne bo prihajalo do večkratnih obdavčitev. Slovenija potrebuje strategijo samooskrbe, zato Državni svet predlaga, da se pripravi in vodi ciljna politika samooskrbe v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki tako, da bo zagotovljena zadostna pridelava hrane skozi celo leto.

Državni svet se je seznanil z Operativnim načrtom o sodelovanju ministrstev pri pripravi regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021–2027. Regionalni razvojni programi (RRP) so temeljni strateški in programski dokumenti na regionalni ravni, s katerimi se uskladijo razvojni cilji v regiji in določijo instrumenti ter ocenijo viri za njihovo uresničevanje. Državni svet ugotavlja, da bodo morali vsi deležniki na državni in regionalni oziroma lokalni ravni čim prej začeti s pripravami na novo finančno perspektivo in ugotoviti robne pogoje evropske kohezijske politike po letu 2021.

Državni svet se je seznanil z Letnim poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2017. Ob obravnavi poročila Državni svet ocenjuje, da sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, ki deluje po Bismarckovih načelih, deluje profesionalno, da pa se, kot ostali sistemi po Evropi in svetu, sooča z novimi razmerami (informatizacija, robotika, umetna inteligenca …), ki jim še ni prilagojen.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv