Sprejeta novela gradbenega zakona

sreda, 29. 04. 2020

Poslanci so na današnji izredni seji z 78 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo gradbenega zakona, ki jo je predlagal Državni svet.

Gradbeni zakon (v nadaljevanju: GZ), ki se je začel uporabljati s 1. 6. 2018 je v 120. členu določil, da se morajo izvajalci, ki so do začetka uporabe tega zakona opravljali dejavnost gradbeništva in ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje dejavnosti po tem zakonu, v roku dveh let uskladiti z zahtevami iz 14. člena tega zakona. Ta pred izvajalce gradbenih del postavlja zahtevo, da za opravljanje dejavnosti gradbeništva, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, morajo imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del.
 
Že pred začetkom uporabe zakona so se pojavljala opozorila, da je prehodno obdobje dveh let prekratko. Ker primanjkuje strokovno usposobljenih kadrov bodo morali podjetniki, ki izvajajo gradbena dela, ali njihovi zaposleni, opravljati dodatno izobraževanje in dodatne izpite. V povprečju je za opravljanje mojstrskega ali delovodskega izpita potrebno 1,5 leta, če pa mora kandidat tudi dokončati vsaj srednje strokovno izobraževanje in opraviti strokovni izpit, je za to potrebno okoli 5 let. Glede na število izvajalcev gradbenih del, ki se še niso uskladili z zahtevami iz 14. člena GZ, je ob izteku prehodnega obdobja, kot je bilo določeno ob sprejemanju zakona, pričakovati občutne posledice v gradbeni praksi, saj večje število izvajalcev del z dolgoletnimi izkušnjami ne bo več moglo opravljati svoje dejavnosti na področju novogradenj, kar bo imelo za posledico upad gradbene dejavnosti kot celote, na ravni posameznih izvajalcev pa težave s poslovanjem in  upad zaposlitev. Ker izkušeni izvajalci, ki ne izpolnjujejo formalnega pogoja, ne bodo smeli izvajati del, se bodo njihove izkušnje izgubile, posledično bo padla kakovost del, saj jih bodo opravljali izvajalci z manj izkušnjami, obenem pa je možno pričakovati dvig cen in podaljševanje rokov za dokončanje del. V primeru, če bi izvajalec, ki ne izpolnjuje pogojev iz 14. člena GZ še naprej opravljal dela, pa bi naročniki ostali brez ustrezne dokumentacije, ki jo potrebujejo za pridobitev uporabnega dovoljenja za novozgrajeni objekt, zaradi česar bi imeli težave pri pridobivanju hišnih številk in izvajanju komunalnih priključkov.
 
Glede na navedeno je Državni svet predlagal podaljšanje prehodnega obdobja v katerem se bodo izvajalci gradbenih del lahko uskladili z zahtevami iz 14. člena GZ, in sicer za nadaljnji dve leti, to je do 31. 5. 2022. Temeljni cilj predlagane spremembe je zagotoviti možnost čim večim izvajalcem del v gradbeništvu, da izpolnijo zahteve, ki jih zanje določa GZ, ter da se prepreči negativne posledice prekratkega prehodnega obdobja, ki bi se kazale v upadu obsega dejavnosti in kvalitete del ter v zvišanju cen in podaljševanju roka za dokončanje del.

Poslanci Državnega zbora so na današnji izredni seji z 78 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo gradbenega zakona, ki jo je predlagal Državni svet.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv