33. redna seja Državnega sveta RS

V dvorani Državnega sveta RS je bila 14. oktobra 2020, 33. redna seja Državnega sveta RS. Minila je v znamenju predlaganih sprememb državnega proračuna za prihodnji dve leti in poročila Varuha človekovih pravic. Ta je v svojem poročilu ponovno izpostavil več pomanjkljivosti sistema, na katere je opozarjal tudi že Državni svet.

Državni svet se je po uvodnih pobudah in predlogih državnih svetnikov, seznanili s prednostnimi nalogami predsedovanja Zvezne republike Nemčije Svetu EU v času od julija do konca decembra letos.

V nadaljevanju so državni svetniki podprli predlog sprememb državnega proračuna za leto 2021 in predlog proračuna za 2022. Ob tem so dodali, da se Državni svet zavzema za izboljšanje črpanja evropskih finančnih sredstev z zadnje finančne perspektive 2014–2020 v smislu hitrosti črpanja in večje učinkovitosti porabe sredstev. Občine si namreč želijo infrastrukturnih projektov z dodano vrednostjo, ki bodo zagotavljali izboljšanje življenja v občini. Črpanje finančnih sredstev v letih 2021 in 2022 je zato ključnega pomena, zato je treba v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi dostop do teh sredstev v birokratskem smislu poenostaviti, tako da bo z že izdelanimi investicijskimi projekti omogočen hiter dostop do finančnih sredstev. Glede na možnosti, ki so ponujene Sloveniji, da že letos koristi več kot 300 mio EUR sredstev iz evropskih skladov za okrevanje, je hitra priprava in izvedba programov in projektov nujna. Državni svet opozarja, da so številne občine za namen pridobivanja projektov tudi zadolžene, zato je še toliko pomembneje, da bodo finančna sredstva na voljo v najkrajšem možnem času.

Seznanili so se tudi s 25. rednim letnim poročilom Varuha človekovih pravic za leto 2019 in izpostavili že od 2015 ponavljajoča se priporočila Varuha človekovih pravic po nujnosti čimprejšnje ureditve lastništva vseh kategoriziranih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih, in ponovno pozvali Vlado RS, da pripravi, sprejme in zagotovi izvedbo konkretnih ukrepov. Na to neurejeno področje že kar nekaj časa opozarja tudi Državni svet. Državni svet je med drugim opozoril tudi na še vedno slabo zaščitene pravice mladih, predvsem žensk, ki jim neustrezni pogoji za življenje in delo v državi ne omogočajo dovolj visoke stopnje socialne zaščite, kar lahko v pomembni meri vpliva na njihovo odločitev za rojstvo otroka. Državni svet je izpostavil tudi vprašanje pravice do cepljenja, ki zlasti v zadnjem času spet deli slovensko javnost, in na katero je možno gledati z različnih zornih kotov. Med drugim tudi z zornega kota kršenja pravic otrok do zaščite njihovega zdravja pred nalezljivimi boleznimi, če se njihovi starši odločijo, da jih ne bodo cepili, pa za to ni utemeljenega medicinskega razloga.

Državni svet je tudi pripravil odgovor Državnemu zboru, ki je vlogo za začetek postopka za oceno ustavnosti nekaterih členov Zakona o javnih financah, ki jo je vložil Državni svet, označil kot neutemeljeno.

V drugem odgovoru Državnemu zboru glede začetka postopka za oceno ustavnosti nekaterih členov Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank pa Državni svet vztraja pri že podanih trditvah v tem postopku. V nadaljevanju seje so državni svetniki obravnavali tudi Predlog sprememb finančnega načrta Državnega sveta za leto 2021 in 2022. Med pobudami in vprašanji državnih svetnikov pa se jih je kar nekaj nanašalo na Covid-19. Tomaž Horvat je tako na ministrstvu za javno upravo namenil vprašanja o tem, koliko ljudi si je preneslo aplikacijo #OstaniZdrav, koliko oseb je označilo, da so pozitivni na korona virus oziroma da so v karanteni, in kako ministrstvo ocenjuje učinkovitost omenjene aplikacije. Mag. Petra Požuna pa je zanimalo, ali ministrstvo za zdravje že pripravlja načrt za izvedbo cepljenja proti Covid-19. Državni svetnik Igor Antauer je izpostavil vprašanje v zvezi s postopkom izdaje soglasja Zavoda RS za zaposlovanje v postopku pridobitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ter predlagal poenotenje prakse pri reševanju vlog za podajo soglasja za zaposlitev. Državni svetnik mag. Igor Velov pa je naložil ministrstvu za infrastrukturo naj ponovno prouči razumevanje dikcije, ki se nanaša na največjo dovoljeno dolžino vozil, prirejenih posebej za prevoz vozil na avtocestah, hitrih cestah, glavnih cestah ter regionalnih in občinskih cestah, če je tako urejeno s prometno ureditvijo, in v zvezi s tem sprejme ustrezno razlago ali spremembo. Državni svetnik Franc Golob pa je Vladi RS predlagal, naj uredi zemljiškoknjižno stanje glede lastništva javnega dobra in v ustreznem pravnem aktu predpiše jasna pravila glede javnega dobra v upravnih postopkih. V praksi je namreč zaznati problematiko, da zemljiškoknjižno stanje parcele nemalokrat izkazuje le vpis javnega dobra brez lastnika, kar povzroča težave pri upravljanju in razpolaganju s tem premoženjem.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv