45. redna seja Državnega sveta RS

Podprli odpravo nezdružljivosti poslanske in županske funkcije

Današnja 45. redna seja Državnega sveta je potekala v znamenju podpore predlogoma zakonodajnih sprememb – o dolgotrajni oskrbi in o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, državni svetniki pa so podali in s 13 glasovi za podprli tudi predlog odprave nezdružljivosti poslanske in županske funkcije.

Državni svet podpira načrtovano poenotenje sistema dolgotrajne oskrbe ter cilj predloga zakona, da se z različnimi ukrepi spodbuja starejše in ostale potencialne upravičence do dolgotrajne oskrbe, da čim dlje ostanejo v domačem okolju. Ob tem pa je opozoril, da predlog zakona pomanjkljivo naslavlja finančna vprašanja, saj ga ne spremlja niti finančna preglednica niti kadrovski načrt. Opredeliti mora tudi subjekte ter vrsto in obseg pravic, ki tem subjektom pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, z zakonom mora določiti pravice iz javnih sredstev (drugi odstavek 51. člena Ustave), zlasti katere vrste oziroma kolikšen obseg storitev se zagotavlja iz javnih (državnih) sredstev, in ne s podzakonskimi akti. Svetniki se zavedajo, da idealnega modela dolgotrajne oskrbe, ki bo ustrezno finančno podprt že ob njegovi vzpostavitvi, praktično ni mogoče doseči, lahko pa se v prihodnje sistem dolgotrajne oskrbe prilagodi dejanskim potrebam uporabnikov storitev iz dolgotrajne oskrbe. Državni svet meni, da so predlagane zakonske rešitve pomembne z vidika vloge lokalnih skupnosti, še posebej srednje velikih in manjših občin, ki danes rešujejo izzive starajoče se družbe na različne načine in v okviru svojih finančnih zmožnosti prek različnih mehanizmov. Tovrstne oblike zagotavljanja socialne vključenosti ranljivih skupin prebivalstva so dobrodošle, vendar pomenijo le dopolnitev sistema dolgotrajne oskrbe, za katerega pa je odgovorna država. Zato je po mnenju Državnega sveta skrajni čas, da se politika poenoti ter čim prej sprejme zakon, na podlagi katerega bo Slovenija dobila sodoben sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo vsem, tudi tistim, ki danes nimajo zagotovljene ustrezne preskrbe, čim dlje omogočal varno in samostojno življenje.

Ključen za razvoj dejavnosti in napredek družbe

Podprli so tudi dopolnjen predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je prav tako v drugi obravnavi in ki ureja delovanje in financiranje raziskovalne ter inovacijske dejavnosti. Državni svet poudarja, da je sprejem novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti izjemnega pomena za razvoj na eni strani same dejavnosti, na drugi strani pa za razvoj gospodarstva in napredek družbe, ki sta neločljivo povezana z učinki raziskovalnih rezultatov oz. dosežkov. Državni svet tudi podpira povečanje obsega financiranja raziskovalne dejavnosti v Sloveniji v smeri stabilnosti in postopnega dviga na najmanj 1 % BDP, zato je nov sistemski zakon po njihovem mnenju primer dobre prakse pri doseganju skupnih ciljev in vzornega sodelovanja različnih deležnikov, ki delujejo v dejavnosti.

Državnemu svetu brez vednosti oklestili sredstva

Podali so tudi dodatno mnenje k Predlogu sprememb Proračuna RS za leto 2022. Predlog sprememb so že obravnavali in ga podprli, a so je kasneje ugotovili, da je namesto usklajenega zneska za potrebe Državnega sveta za leto 2022 določen znesek za 216.780 evrov nižji, torej 2.478.036 evrov, o čemer Državni svet ni bil seznanjen. S tem je Vlada RS grobo posegla v že usklajen finančni načrt Državnega sveta in ravnala v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-474/18. Zato Državni svet zahteva, da se v Predlogu sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2022 Državnemu svetu za njegovo nadaljnje nemoteno delo zagotovi dogovorjenih 2.694.816 EUR.

Podali več zakonodajnih iniciativ

Državni svetniki so v obravnavo Državnemu zboru poslali tudi tri zakonodajne iniciative. Prvi je Predlog zakona o spremembi zakona o poslancih, s katerim želijo dokončno ukiniti nezdružljivost poslanske in županske (podžupanske) funkcije, ki po mnenju predlagateljev nima ne ustavne ne zakonske podlage.

Drugi je predlog dopolnitev Zakona o tujcih v delu, kjer zdaj tujim dijakom in študentom predstavljajo nerazumno oviro za nadaljevanje ali pričetek z izobraževanjem v Sloveniji. Bodoči dijak ali študent, ki želi pridobiti dovoljenje za prebivanje, mora predloži potrdilo, da ima zadostna sredstva na svojem bančnem računu (4.826,16 EUR za enoletno prebivanje) še pred začetkom študija, medtem ko je pred spremembo zadostovala pisna izjava staršev oziroma zakonitega zastopnika, da ga bodo preživljali v času študija. S povrnitvijo ureditve na prvotno stanje bi olajšali vstop in izobraževanje v Sloveniji državljanom tretjih držav, ki prihajajo zaradi opravljanja raziskovalnega dela in študija, poleg tega pa bi vzpostavili enake pogoje študija za študente z različnimi socialno-ekonomskimi ozadji.

Tretja zakonodajna iniciativa je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu, s katerim želijo ne samo odpraviti neustavnosti 50. člena ZDSve, ampak tudi odpraviti neustavnosti, na katere je opozorilo Ustavno sodišče in na katere opozarja tudi stroka. Cilj predloga zakona natančno urediti postopek volitev v Državni svet, predvsem pa ureditev volilnega spora, saj v praksi pri volitvah v Državni svet prihaja do številnih težav, za katere trenutna pomanjkljiva ureditev ne zagotavlja ustreznega pravnega varstva in ne nudi ustreznih rešitev.

Na seji so se državni svetniki seznanili tudi z delom Konference o prihodnosti Evrope za obdobje od 19. 6. 2021 do 31. 10. 2021 in z Letnim poročilom o izvrševanju proračuna EU za proračunsko leto 2020 ter Letnim poročilom o dejavnostih, financiranih iz osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2020.

Pobude in vprašanja državnih svetnikov

Obravnavali so tudi pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov. Državni svetnik Samer Khalil Vlado sprašuje, kdaj bo sprejela Program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja in nadaljevala z uresničevanjem razvojne podpore območju Pokolpja. Glede na iztek programa Pokolpje konec 2020 ter slabšanje razvojnih kazalcev občin Pokolpja je nujno čim prej sprejeti omenjeni program za izboljšanje gospodarskih razmer in kakovost bivanja v občinah Črnomelj, Metlika, Semič, Kostel, Osilnica, Loški Potok in Kočevje.

Državni svetnik dr. Matjaž Gams je Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije zastavil vprašanja glede poseganja v svobodo izražanja, če bi delodajalec prepovedal zaposlenem v javnem sektorju oz. bi ga sankcioniral, če bi ta med delovnim časom odgovarjal na novinarska vprašanja prek službenega telefona oziroma prek službene elektronske pošte oziroma bi navedene komunikacijske poti uporabljal tudi za privatne namene, ob tem pa ne obremenjeval finančnih sredstev delodajalca.

Državni svetnik Danijel Kastelic je Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagal, naj v predlog Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2021–2030 v točko »3.2.1. Mreža programov za preprečevanje in reševanje socialnih stisk ranljivih skupin prebivalstva« med nastanitvene programe vključi tudi nastanitvene programe, prilagojene za invalide, tako da med ciljne skupine, ki so jim namenjeni nastanitveni programi, doda tudi invalide in med vrste nastanitvenih programov doda tudi invalidom prilagojene bivalne skupnosti in bivalne enote.

Državni svetnik Franc Rokavec pa je pozval Ministrstvo za javno upravo naj pripravi ustrezne spremembe in dopolnitve Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), ki bodo samoupravnim lokalnim skupnostim ob izpolnjenem pogoju vzajemnosti, omogočale brezplačno ustanavljanje služnosti v korist tretjih oseb. Občine se namreč soočajo s problematiko, ko so lastniki zemljišč pripravljeni brezplačno dati služnostne pravice le ob zavezi občine, da bo tudi ta v primeru, ko bodo nanjo naslovili vlogo za ustanovitev služnosti, to ustanovila brezplačno. Obstoječa zakonodaja občinam tega ne omogoča.

Državni svetnik Marjan Maučec pa je na ministrstvo za infrastrukturo naslovil vprašanje, kdaj bo izvedena prekategorizacija lokalne ceste Lipovci-Bogojina (na odsekih Lipovci-Gančani, Gančani-nad AC in Gančani-Ivanci-Bogojina) ali dela te trase v državno regionalno cesto. Pobudo za to je bila vložena že 2018, kasneje dopolnjena, zdaj pa se čaka, da bo prekategorizacija realizirana s sklepom Vlade.

Video in foto: Milan Skledar /S-tv