Matjaž Špat na kulturni prireditvi Zveze slovenskih žena Celovec

V interkulturnem prireditvenem centru v Celovcu je bila danes še posebej zanimiva kulturna prireditev dan pred dnevom žena, in sicer Čušen pašjon.

"Letos se je Zveza slovenskih žena odločila, da bomo praznovali mednarodni dan žena 7. marca v Celovcu, in sicer v Interkulturnem centru v Celovcu. To je prav tako gledališki center Slovenske prosvetne zveze tukaj v Celovcu in smo bile vesele, da smo dobile letos ta prostor, kajti tokrat smo pripravile nekoliko drugačen program. Povabile smo skupino, ki je nastopala pod geslom Čušen pašjon, križemkražem po Koroškem. To je bila skupina Praprotnice. Šlo je za bolj satiričen pristop, če govorimo o zgodovini koroških Slovenk in Slovencev," je povedala Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žena Celovec.
Na mestu je bilo slišati dokaj veliko kritičnih besed do samega odnosa Avstrijcev do
slovenske manjšine...?
"Ja, seveda, v zgodovini koroških Slovenk in Slovencev pogosto ne manjka temnih obdobij, se pravi pregnanstvo, trganje dvojezičnih tabel, preštevanje slovenske manjšine na Koroškem. Vse to je bilo zajeto tudi sicer v satirični obliki danes na tej prireditvi.  
Današnji koncert Praprotnic je sicer imenovan Čušen pašjon, vendar ni opeval našega trpljenja, temveč borbo za naše pravice. Borbo, ki traja že trikrat dlje, kot je trajalo Kristusovo življenje. Po letu 1920, ko so nam po plebiscitu namesto danih obljub vzeli slovenske učitelje in skorajda polovico duhovščine, se je, ponemčevanju pogumno uprla ženska, pesnica Milka Hartman. Njeni kuharski tečaji so do druge svetovne vojne veljali kot uporniško dejanje, zato je bila pod policijskim nadzorom. Časi so se medtem spremenili. Dandanes je pod policijskim nadzorom le še študentsko kampiranje pri Peršmanu," je sklenila Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žena Celovec. 

Ob vsakoletnem srečanju slovenskih žensk na avstrijskem Koroškem so tudi letos kmečke ženske pripravile bogato pogostitev, na kateri ni manjkalo različnih domačih dobrot. 
"Seveda je druženje vedno tista zadnja in morda celo najpomembnejša točka - Z domačimi dobrotami," nadaljuje Daniela Topar. "Se pravi, letos smo pripravile ričet in eno juho, da se lahko malo ogrejemo, čeprav imamo trenutno na Koroškem prijetne temperature. Ampak druženje je dejansko važna točka, da se lahko ženske še malo pogovarjamo o teh in drugih zadevah in morda se ob tem porodi tudi še kaka ideja za nadaljnji letni spored."

Na vprašanje, koliko Slovencev živi še zdajle na avstrijskem Koroškem pa predsednica Zveze slovenskih žena Celovec takole odgovarja: "Ne upam povedati. Ne vem, res ne vem števila zdaj. Eni rečejo dvanajst, trinajst tisoč, drugi dosti manj. Ampak dejansko je tako..., no sicer lahko povem nekaj o situaciji na Koroškem glede slovenščine. Imamo mnogo vrtcev in šol, ki so sicer, pridržani k temu, da ponudijo tudi pouk slovenščine in so razredi tudi zelo dobro obiskani. Je pa že tako, da je treba malce realistično gledati na to zadevo. Če govorimo o razredih, kjer je na primer deset otrok v dvojezičnem razredu, je situacija v več krajih taka, da morda še en otrok iz razreda dejansko govori aktivno tudi slovenščino. Seveda smo veseli, če so ljudje odprti, ampak število koroških Slovenk in Slovencev peša."

Prireditve se je udeležil tudi konzul RS v Celovcu, Gregor Jovan in jo takole ocenil:  
"Jaz sem zelo vesel, da se je ob dnevu žena danes zbralo tako veliko slovenskih žena tukaj in še posebej jim velja čestitati za izbor programa. Program je odražal prav to, kar Korošci želimo slišati. Predvsem rabimo samozavest, da bomo nastopali tudi slovensko, pokončno."
O ohranjanju slovenskega življa in jezika pa konzul Gregor Jovan: "Jaz mislim, da imajo prav žene, matere tukaj zelo pomembno vlogo. Namreč jezik, ki ga položimo otroku v zibelko, to bo potem šlo naprej. To je materin jezik in v tem primeru se nam potem ni za bati, da se slovenska beseda tudi na Koroškem ne bi več slišala."

Še sklepne misli predsednika taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB, Matjaža Špata, ki se je odzval na povabilo Zveze slovenskih žena Celovec:
"Prišli smo do konca prireditve obeleževanja osmega marca, mednarodnega dneva žena, ki ga je organizirala Zveza slovenskih žena iz Celovca. Bili smo zelo počaščeni, da smo bili vabljeni na to vsakoletno prireditev tudi še s posebnim namenom. Kajti Zveza slovenskih žena in taboriščni odbor Ravensbrück Auschwitz predstavljata tisto populacijo Slovenk in Slovencev z obeh strani Karavank, ki je del svojega življenja, predvsem svoje mladosti, preživela v hudi bedi in pomanjkanju, v hudem terorju, kjer se je še smrt utrudila do smrti. Zaradi njihovih dejanj tovarištva, junaštva, domoljubja, ki so ga udejanjali v svojih medsebojnih odnosih v taborišču, so preživele grozote taborišč in ohranjale slovenstvo in slovenski rod. Neizmerno smo ponosni na njih. Letos smo še s posebnim, posebej ponosni, da nam je lansko leto skupaj uspelo z Zvezo slovenskih žena in taboriščnim odborom organizirati udeležbo ob osemdeseti obletnici osvoboditve vseh taborišč in smo se skupaj udeležili osrednje prireditve v taborišču Ravensbrück. Impozantna štirinsedemdeset-članska delegacija se je na licu mesta, v samem taborišču poklonila trpljenju naših prednikov. Tako kot smo s ponosom obljubili, da bomo, ko oni več ne bodo mogli, z enakim ponosom in elanom ohranjali spomin in opominjali, da se grozote, ki jih je doživela generacija naših staršev, ne bo nikoli več ponovila. Žal so
razmere v svetu vsak dan bolj spreminjajo in zaostrujejo. Zato je težko ohranjati spomin ob dnevnih novicah, ki prihajajo. Zavedamo se, da pravice, ki so bile priborjene, niso priborjene za večno in da se je treba vsak dan posebej za to prizadevati, da se te temeljne človeške pravice, ki so na Koroškem še povezane tudi z obstojem naroda, ohranjajo in negujejo naprej. Tovrstne kulturne prireditve veliko pripomorejo tudi k ohranjanju slovenskega jezika in predvsem slovenskega življa v Avstriji. Skupno ob našemu taboriščnem odboru in Zvezi slovenskih žena je skrb za slovenski jezik in s tem za obstoj slovenskega naroda. In ravno zato se večkrat na leto srečamo, da negujemo te pristne človeške, prijateljske vezi, ki omogočajo tudi nadgradnjo vseh nadaljnjih sodelovanj, s katerimi bogatimo naše res iskreno sodelovanje z eno samo in veliko željo, to je ohranjanje slovenstva in slovenskega jezika na Koroškem," je poudaril predsednik taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB, Matjaž Špat.