Dan odprtih vrat v nekdanjem zbirnem taborišču v Brestanici
7. junija - ob Dnevu izgnancev se je v Brestanici ob 81. obletnici vrnitve iz izgnanstva zbralo približno tisoč slovenskih izgnancev in njihovih svojcev iz vse Slovenije
Mag. Franc Žnidaršič iz Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 se še dobro spominja, kako je z družino, ki je bila leta 1941, kot 43 tisoč drugih Slovencev, izgnana iz največjega zbirnega centra v Sloveniji - rajhenburših grajskih hlevov v Brestanici, v nemško taborišče v Rudolstadtu. Od doma so ga odnesli kot dojenčka, na fotografiji je leta 1943 štel tri leta.
V Rudolstadtu je bila tudi babica mag. Gregorja Kaplana, častna članica Društva izgnancev Slovenije, žal pred kratkim preminula, 96-letna Zdenka Kaplan.
7. junija, na dan, ko je bil pred 85 leti iz Slovenske Bistrice v taborišča v tujino izveden prvi transport izgnanega prebivalstva, je na gradu Rajhenburg pod naslovom Vrnite ptice se spet nazaj potekala spominska slovesnost ob dnevu slovenskih izgnancev, ki ga obeležujemo od leta 1971.
Generalni sponzor prireditve Dneva odprtih vrat Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945, je bila KRKA d.d., ki se ji člani Izvršnega odbora DIS še posebej zahvaljujejo.
O prireditvi ob Dnevu izgnancev je med drugim takole poročal tudi Posavski obzornik:
»Svoboda ni nekaj samoumevnega, temveč je kot zrak, ki ga ne čutimo, dokler ga ne začne primanjkovati,« je v uvodu prireditve ob dnevu slovenskih izgnancev na gradu Rajhenburg dejala povezovalka slovesnosti Vidka Kuselj. Prireditev je sovpadala z osrednjim dnem praznika mestne občine Krško, ki 7. junija obeležuje spomin na ustreljeno prvo krško borbeno skupino ter vrnitev prebivalstva iz izgnanskih taborišč.
Trnovo pot izgnanstva med drugo svetovno vojno, ki se je začela 1. septembra 1939 z napadom Nemčije na Poljsko in se v Evropi uradno končala dan po nemški kapitulaciji, 9. maja 1945, je prehodilo približno 80.000 slovenskih izgnancev in 17.000 beguncev, ki so pred izgonom prebežali na druga okupirana območja. Med njimi je bilo z območja Posavja in Obsotelja več kot 37.000 ljudi oziroma pretežni del tedanjega prebivalstva. Iz grajskih hlevov, konjušnice in barak pri gradu Rajhenburg, kjer
je nemški okupator vzpostavil največje preselitveno taborišče na Slovenskem, je bilo z več kot 140 transporti v nemška taborišča izgnanih okoli 45.000 Slovencev, 10.000 oseb na Hrvaško, 7.500 v Srbijo ter približno 500 slovenskih duhovnikov v različne izselitvene kraje. Med izgnanim prebivalstvom je bilo tudi več kot 20.000 otrok, mlajših od deset let.
Nekdanje zbirno taborišče v Brestanici zato še danes ostaja prostor tihega, a zgovornega opomina, je na slovesnosti poudaril župan Mestne občine Krško Janez Kerin. »Opomina na čas, ko so ljudem odvzeli dom, jezik, varnost in dostojanstvo. Posebej močno odmeva dejstvo, da so bili mnogi med izgnanci še otroci ali pa so se v izgnanstvu celo rodili. S tem je bilo prekinjeno obdobje, ki bi moralo pripadati igri, učenju, varnemu odraščanju in občutku doma. Namesto tega so jih
zaznamovali negotovost,
Marija Krušič se je v imenu DIS Krško zahvalila izdelovalki instalacije ptic Jožici Petrišič. Lastovke ponazarjajo 81 let od vrnitve iz izgnanstva.
izkoreninjenost in nenehno soočanje z neznanim okoljem. V teh zgodbah se zrcali izkušnja, ki ostaja globoko zapisana v njihovem osebnem in narodovem spominu.« V nadaljevanju je poudaril, da so izgnanci kljub trpljenju v neomajni želji po vrnitvi v domovino in na svoje domove ohranili moč, identiteto in jezik. Dodal je, da je osebno ponosen, da je sin matere izgnanke in hkrati župan občine, ki spoštuje ter ohranja spomin na eno najkrutejših obdobij slovenske polpretekle zgodovine. Ob tej priložnosti se je zahvalil tudi Društvu izgnancev Krško 1941–1945 (DIS) in vsem, ki skrbijo za ohranjanje dediščine slovenskih izgnancev kot kolektivnega spomina in opomina sedanjim ter prihodnjim rodovom.
Link (Posavski Obzornik):
https://www.posavskiobzornik.si/novice/vrnite-ptice-se-spet-nazaj-110111
Video produkcija: S-tv Skledar














































