6. virtualni sestanek Izvršilnega odbora Konference o prihodnosti Evrope in srečanje predsednikov odborov Konference Cosac

Srečanje predsednikov odborov za evropske zadeve Konference COSAC
Datum objave: 19.07.2021

Danes je v slolvenskem parlamentu v obliki videokonference potekalo srečanje predsednikov odborov za evropske zadeve Konference COSAC, kot prvo v nizu dogodkov parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja. Na srečanju, ki je namenjeno pripravam na plenarno zasedanje COSAC novembra letos, so predsedniki Odborov parlamentov EU za evropske zadeve izmenjali mnenja o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Svetu EU in o kibernetski varnosti v EU. 

Uvodoma je udeležence srečanja nagovoril predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in povedal, da slovensko drugo predsedovanje poteka v nepredvidljivih okoliščinah epidemije in v luči globalnih sprememb, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, tako Unije kot držav članic. Poudaril je pomen nacionalnih parlamentov kot osrednjih predstavniških institucij, ki so najbližje državljanom, ter njihovo medsebojno povezovanje in povezovanje z evropskimi inštitucijami. Izpostavil je tudi pomen parlamentarne dimenzije predsedovanja, ki lahko spodbudi zanimanje javnosti za politiko in povrne državljanom zaupanje vanjo.

Slovenski minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je izpostavil današnje srečanje kot zelo pomembno obliko medinstitucionalnega povezovanja in predsednikom Konference COSAC predstavil ključne prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU. Poudaril je, da si bo slovensko predsedstvo prizadevalo doseči čim večji napredek na področju odpornosti in okrevanja EU po krizah ter pri krepitvi strateške avtonomije Unije, prav tako pa tudi pri podnebno energetskem svežnju ter pri digitalni preobrazbi, v vlogi predsedujoče bo Slovenija usklajevala stališča držav članic pri vodenju Konference o prihodnosti Evrope ter nadaljevala z ozaveščanjem o evropskem načinu življenja, vladavini prava in enakih merilih za vse ter zagotavljanju varne in stabilne evropske soseščine. Pri zunanjepolitičnih prioritetah se je minister dr. Logar osredotočil na krepitev transatlantskih odnosov, na širitev Unije in na Zahodni Balkan, kateremu bo namenjen tudi oktobrski vrh EU-Zahodni Balkan. Slovenija bo spodbujala regionalno približevanje Uniji in vključevanje regije Zahodnega Balkana v različna področja evropskih politik. Kot posebej pomembno je dr. Logar izpostavil zagotavljanje pozitivne perspektive za mlade na Zahodnem Balkanu.

Udeleženci so v razpravi izrazili podporo prednostnim nalogam slovenskega predsedovanja Svetu EU ter pri tem izpostavili odpornost in okrevanje po pandemiji, širitev EU na Zahodni Balkan, reševanje problematike migracij, ponovno vzpostavitev delujočega območja Schengen, Konferenco o prihodnosti Evrope ter zavezanost EU vladavini prava. V luči trenutnih kriznih razmer zaradi podnebnih sprememb so poudarili tudi pomen zakonodajnega svežnja EU "fit for 55".

V drugi vsebinski razpravi so predsedniki razpravljali o izzivih kibernetske varnosti v EU s poudarkom na varovanju kritične infrastrukture in kibernetski obrambi. Kot glavni govorci so ključne iztočnice podali evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, minister za obrambo Republike Slovenije mag. Matej Tonin, izvršni direktor Agencije EU za kibernetsko varnost Juhan Lepassaar ter direktor Uprave Republike Slovenije za informacijsko varnost dr. Uroš Svete.

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je v video nagovoru poudaril pomen kibernetske varnosti za kritično infrastrukturo, gospodarstvo in evropske državljane ter predstavil osnovne cilje nove Strategije EU za kibernetsko varnost; odpornost, zaznavanje, odvračanje in obramba pred kibernetskimi grožnjami. Izrazil je pričakovanje, da bo v času slovenskega predsedovanja sprejeta direktiva, s katero bomo v EU dosegli večjo raven odpornosti javne in zasebne infrastrukture. Na področju kibernetske obrambe je kot izziv slovenskega predsedovanja izpostavil ustanovitev Skupne kibernetske enote za usklajeno odzivanje na kibernetske incidente in krize.

Minister za obrambo mag. Matej Tonin se je zavzel za krepitev skupnega zavedanja in sposobnosti odzivanja držav članic pri zagotavljanju kibernetske varnosti. Izpostavil je prizadevanja EU na področju kibernetske obrambe, vključno s krepitvijo mreže vojaških odzivnih centrov in spodbujanjem civilno-vojaškega sodelovanja. Pozdravil je predlog Komisije glede oblikovanja skupne kibernetske enote ter opozoril na problematiko pomanjkanja usposobljene in kvalificirane delovne sile kibernetskih strokovnjakov.

Izvršni direktor Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) Juhan Lepassaar je predstavil delovanje agencije ter podrobneje pojasnil ključne poudarke predloga revidirane NIS direktive. Poudaril je pomembnost izmenjave informacij na področju kibernetske varnosti med državami članicami ter pozdravil vzpostavitev mreže za povezovanje v kibernetski krizi (Cyclone), ki omogoča sodelovanje ob kibernetskih napadih.

Direktor Uprave Republike Slovenije za informacijsko varnost dr. Uroš Svete je v povezavi s kibernetsko odpornostjo izpostavil pomembnost krepitve digitalne in strateške avtonomije EU. Pozval je k povečanju naložb na področju kibernetske varnosti ter v zvezi s tem pozdravil ustanovitev Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov.

Razpravljavci so pozdravili zakonodajna prizadevanja EU in slovenskega predsedstva na področju krepitve kibernetske varnosti, še posebej kritične infrastrukture. Kot ključne izzive so prepoznali izobraževanje in ozaveščanje evropskih državljanov in ostalih deležnikov o kibernetski varnosti, vzpostavitev razvoja in proizvodnje potrebne tehnologije znotraj EU in krepitev enotnosti držav članic pri odzivih na kibernetske napade.

Srečanju sta predsedovala predsednik Odbora Državnega zbora za zadeve Evropske unije mag. Marko Pogačnik ter predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojan Kekec.

Več o srečanju na spletni strani parlamentarne dimenzije predsedovanja na https://www.parleu2021.si/